Odgovorno igranje na srečo
Objavljeno: 31 Avg 2018, 18:28
"Odgovorno igranje na srečo"je zelo priročna fraza, ki so si jo s soglasjem industrije iger na srečo izmisili zakonodajalci.
Brez sočasne prepovedi oglaševanja iger na srečo je poziv k odgovornemu igranju dejansko le navadno fraziranje, za katerim se skriva interes po čim višjih dobičkih in pobranih davkih.
Iz tako koncipiranega sporočila izhaja, da je vsa odgovornost pravzaprav na plečih hazarderja. Povedano naravnost: zakonodajalec in ponudniki iger na srečo potiskajo odgovornost stran od produkta (igre na srečo) in na ramena igralca.
V perspektivi bo zaradi raziskav in akumuliranega znanja na področju iger na srečo ter pritiskov stroke in civilne družbe vse več držav prepovedalo vsakršno oglaševanje iger na srečo na svojih ozemljih. To je proces, katerega nastavke je moč čutiti že sedaj in iz tega se bo rodil globalni trend, ki se ga ne bo dalo ustaviti. Države, ki bodo z odločitvijo o prepovedi oglaševanja zavlačevale, bodo posledično izgubile del kredibilnosti in njihovim pozivom po "odgovornem igranju" ne bo nihče več verjel. Ne moreš namreč istočasno industriji iger na srečo dopuščati nebrzdano oglaševanje produkta, ki ima visok potencial zasvajanja in igralce pozivati, naj igrajo odgovorno.
Kdo je zmožen odgovornega hazardiranja in kdo ne?
"Odgovorno" lahko igrajo le tisti igralci, ki igrajo le občasno in resnično le za zabavo, takšno sporadično igranje pa jih v nobenem oziru ne more ogroziti. Iz raziskav izhaja, da gre za igralce, ki igre na srečo igrajo le nekajkrat na leto in torej ne igrajo redno (enkrat ali večkrat na teden).
Na drugi strani pa imamo nekaj odstotkov igralcev, ki so prepričani, da je s hazardiranjem moč služiti denar in od tega živeti. Teh igralcev se sporočilo o odgovornem igranju ne dotakne, saj je njihovo izhodiščno stališče, da lahko zaradi svojih znanj in sposobnosti odločilno vplivajo na izide in zato ne gre za igranje na srečo. Tako napačno razmišljanje pa vodi v težave, ki se v mnogih primerih razvijejo v patološko igranje.
"Igrajte odgovorno!" je sporočilo, ki je za eno skupino igralcev povsem neuporabno, to so patološki igralci, ki v realizacije igralnic prispevajo tudi do 50 odstotkov (Williams, 2017).
Nekdo, ki je že zasvojen in lovi izgube, nikakor ne zmore hazardirati odgovorno. Njegov ključni cilj je ubežati pred katastrofo (dolgovi), pri tem pa si pomaga z iluzijo, da vse težave lahko odprave le en velik dobitek.
Precej pa se da povedati o dizajniranju produktov iger na srečo, o taktikah za čim višji odstotek recikliranja izplačilih dobitkov v obliki novih vplačil itd. Nekaj o tem v sosednji rubriki Odgovorno prirejanje iger na srečo.
Brez sočasne prepovedi oglaševanja iger na srečo je poziv k odgovornemu igranju dejansko le navadno fraziranje, za katerim se skriva interes po čim višjih dobičkih in pobranih davkih.
Iz tako koncipiranega sporočila izhaja, da je vsa odgovornost pravzaprav na plečih hazarderja. Povedano naravnost: zakonodajalec in ponudniki iger na srečo potiskajo odgovornost stran od produkta (igre na srečo) in na ramena igralca.
V perspektivi bo zaradi raziskav in akumuliranega znanja na področju iger na srečo ter pritiskov stroke in civilne družbe vse več držav prepovedalo vsakršno oglaševanje iger na srečo na svojih ozemljih. To je proces, katerega nastavke je moč čutiti že sedaj in iz tega se bo rodil globalni trend, ki se ga ne bo dalo ustaviti. Države, ki bodo z odločitvijo o prepovedi oglaševanja zavlačevale, bodo posledično izgubile del kredibilnosti in njihovim pozivom po "odgovornem igranju" ne bo nihče več verjel. Ne moreš namreč istočasno industriji iger na srečo dopuščati nebrzdano oglaševanje produkta, ki ima visok potencial zasvajanja in igralce pozivati, naj igrajo odgovorno.
Kdo je zmožen odgovornega hazardiranja in kdo ne?
"Odgovorno" lahko igrajo le tisti igralci, ki igrajo le občasno in resnično le za zabavo, takšno sporadično igranje pa jih v nobenem oziru ne more ogroziti. Iz raziskav izhaja, da gre za igralce, ki igre na srečo igrajo le nekajkrat na leto in torej ne igrajo redno (enkrat ali večkrat na teden).
Na drugi strani pa imamo nekaj odstotkov igralcev, ki so prepričani, da je s hazardiranjem moč služiti denar in od tega živeti. Teh igralcev se sporočilo o odgovornem igranju ne dotakne, saj je njihovo izhodiščno stališče, da lahko zaradi svojih znanj in sposobnosti odločilno vplivajo na izide in zato ne gre za igranje na srečo. Tako napačno razmišljanje pa vodi v težave, ki se v mnogih primerih razvijejo v patološko igranje.
"Igrajte odgovorno!" je sporočilo, ki je za eno skupino igralcev povsem neuporabno, to so patološki igralci, ki v realizacije igralnic prispevajo tudi do 50 odstotkov (Williams, 2017).
Nekdo, ki je že zasvojen in lovi izgube, nikakor ne zmore hazardirati odgovorno. Njegov ključni cilj je ubežati pred katastrofo (dolgovi), pri tem pa si pomaga z iluzijo, da vse težave lahko odprave le en velik dobitek.
Precej pa se da povedati o dizajniranju produktov iger na srečo, o taktikah za čim višji odstotek recikliranja izplačilih dobitkov v obliki novih vplačil itd. Nekaj o tem v sosednji rubriki Odgovorno prirejanje iger na srečo.