Ena od značilnosti iger na srečo je obstoj vrste iracionalnih razmišljanj o naravi in namenu iger, ki jih igramo za denar. Ključna strukturna lastnost iger na srečo je vselej navzoča iluzija, da je s tveganjem oz. igranjem na srečo moč služiti denar in si zagotoviti finančno neodvisnost.
Ta iluzija je ključna, najpomembnejša prvina, ki nam igre na srečo prodaja. Brez tega elementa bi igre na srečo izgubile ves čar, vznemirljivost, napetost in skrivnostnost, ki jih naredijo tako zanimive. Da nas k takemu razmišljanju pripravijo, je naloga reklamnih sporočil, ki jih v javni prostor pošilja industrija.
Prve pomebnejše raziskave s področja psihologije hazardiranja je opravila Ellen Langer, ki je o iluziji nadzora opravila serijo poskusov v 70-ih letih prejšjega stoletja.
Če idejo o hazardu, kot načinu za doseganje finančne neodvisnosti ali krpanje finančnih lukenj, sprejmemo in jo vzamemo preveč resno, na nas že takoj za prvim ovinkom preti naslednja past - začnemo lahko verjeti v idejo, da je nad sicer neodvisnimi in naključnimi dogodki pri igrah na srečo moč imeti oz. vzpostaviti nadzor.
Pri tem pa običajno popolnoma spregledamo dejstvo, da pri igrah na srečo pravzaprav igramo matematične igre z vnaprej predvidenim končnim izidom. Igre so namreč zasnovane tako, da dolgoročno delujejo v korist prireditelja in v škodo igralca. Zmagati torej ne moremo. In če bi na igralnicah namesto napisa "Casino" visel napis "Palača matematike", ne bi bilo s tem prav nič narobe.
Preberi več o tem: Naključje in verjetnost dobitka
Miselna past, v katero smo vstopili, se imenuje hazarderska zmota. Velikokrat je taka zmota povezana z nezavednim v nas.
Hazarderske zmote so vse naše, z igrami na srečo povezane napačne predstave oz. prepričanja. V osnovi jih delimo na zmote, ki so posledica napačnega (logičnega) sklepanja o verjetnosti dobitkov pri igrah na srečo ter zmote, ki so posledica kontaminirane miselnosti oz. vraževernega razmišljanja (praznoverja).
Pri napakah logičnega sklepanja gre največkrat za to, da igralec sklepa, da če se je nekaj zgodilo že večkrat zapored, se zmanjša verjetnost, da se isto ponovilo tudi v prihodnosti.
Pri vraževerju nam pride prav vse, za kar si namislimo, da bi nam pri igri utegnilo koristiti: specifična pot do igralnice, posebne številke (rojstni dan otroka...), molitev itd.
Past št.1: Z igranjem na srečo lahko služimo denar in si zagotovimo finančno neodvisnost
To sicer drži, a le v primeru, da ste na drugi strani, če ste torej prireditelj iger na srečo. Zaradi narave iger na srečo ste kot igralec dolgoročno obsojeni na izgubljanje denarja.
Preberi več o tem: Prednost hiše
Past št. 2: Izide pri igrah na srečo lahko nadzorujemo
Iluzija nadzora pri igrah na srečo je prepričanje v lastne veščine, sposobnosti, znanja in strategije, s pomočjo katerih si lahko povečamo možnosti za zmago, pa tudi, da lahko z vajo postanemo boljši.
Izidi pri vseh igrah na srečo so le posledica naključja, tudi pri tistih igrah, za katere igralci menijo, da vsebujejo elemente znanja in izkušenj. Nekatere igre od igralcev zahtevajo zelo "aktivno" vlogo, kar lahko (kadar zmagajo) še dodatno okrepi prepričanje igralcev v lastno sposobnost "nadzora nad izidi".
Kadar npr. zmagamo v športni stavi, smo nase ponosni, saj smo prepričani, da je zmaga izključno posledica našega znanja, izkušenj ali strategije. Deležni smo tudi pohval s strani stavnih prijateljev, da smo "igrali pravilno".
Kadar pa stavo izgubimo, smo največkrat še naprej prepričani v to, da smo sicer stavili povsem pravilno, le da nas je tokrat zapustila sreča ali pa je prišlo do goljufije. Za poraz zmeraj iščemo vzroke drugje in ne pri sebi. Kriv je sodnik, razveljavljen je bil regularen gol, dosojena sumljiva enajstmetrovka, zastreljana enajstmetrovka, nemogoč avtogol, poškodba ključnega igralca, izključitev igralca itd.
Manipuliranje z igralci
Da lažje stopimo v past iluzije nadzora nad izidi v igri, nam pri tem s psihološkimi zvijačami obilno pomaga tudi industrija iger na srečo. Industrija seveda zelo dobro pozna fenomen zgrešeni predstav številnih igralcev, ki zase menijo, da imajo večji nadzor, kot ga v resnici imajo. Te zgrešene predstave skuša industrija monetizirati v največji možni meri na načinb, da s čutili igralcev manipulira, kjerkoli in kadarkoli je to mogoče, ob strogem upoštevanju edinega pogoja, da ista manipulacija hkrati ne škoduje tudi realizaciji prometa.
Nekaj primerov:
1. Igralci crapsa v igri sodelujejo tako, da najprej postavijo svoje stave, potem pa eden izmed njih vrže kocke. Težko bi igralca crapsa prepričali v to, da njegovo metanje kock v ničemer ne vpliva na izid igre. Iz vraževerja pred metom v kocke pihajo, potrkavajo po lesu, na glas kličejo številke, ki jih želijo od kock itd. Za nizke številke kocke mečejo nežno, za visoke številke pa jih vržejo bolj na "trdo". Gre seveda za veliko psihološko zvijačo igralnice; če bi namreč igralci lahko kakorkoli vplivali na izid igre, jim igralnica metanja kock seveda ne bi nikoli dovolila.
2. Black Jack (21) je tradicionalna igra s kartami, pri kateri se igralec po dveh prejetih kartah odloča ali bo držal svojo pozicijo (obstoječe karte) ali pa bo zahteval naslednjo karto. Ker gre za tipično igralniško igro, je vanjo vgrajena prednost hiše, ki na dolgi rok ne dopušča nobenega drugega izida, kot dobiček za kazino. Rezultat je torej znan vnaprej, ne glede na to, kako dober je igralec Black Jacka. Nič ne pomagajo dolgoletne izkušnje ali posebna znanja. Tudi najbolj perfektna igra bo na dolgi rok igralcu prinesla le izgubo. Z drugimi besedami - o rezultatu v igri Black Jack odloča čisto naključje oz. naslednja karta, ki je ne poznamo. Ker mnogi igralci mislijo, da je izid v igri odvisen od tega ali vzamejo naslednjo karto ali ne, se ob kakšni seriji zaporednih zmag vanje zelo hitro naseli občutek, da igro "nadzirajo".
3.. ob mizi z ruleto in krupjejem običajno stoji display z izpisanimi številkami, na katerih se je v zadnjih npr. desetih igrah ustavila kroglica. Pogled na te številke ni brez posledic. Če na ruleti igramo na barvo in z displaya razberemo, da je kroglica desetkrat zapored padla na rdeče, je vpliv te informacije na naše razmišljanje velik in takojšen. Tudi če se zavedamo, da so posamični meti kroglice med seboj popolnoma nepovezani in neodvisni, je informacijo, ki smo jo konzumirali s pomočjo displaya, praktično nemogoče odmisliti. Zanesljivo bo vplivala na našo naslednjo stavo.
Še bolj pa z našimi čuti manipulirajo igralni aparati. Več o tem tukaj:
Še enkrat: hazarderska zmota je torej miselna past, ki se ji nismo uspeli izogniti.
Najboljši ukrep za odpravljanje zmot je, da staro misel skušamo nadomestiti z novo, ki temelji na resničnih dejstvih.
Izberite si eno ali več misli, ki vam najbolj ustreza/jo:
- sploh ni variante, da bi lahko kakorkoli vplival na izid svoje stave
- moje strategije pri igrah na srečo mi doslej niso kaj prida koristile, v seštevku sem ustvaril izgubo
- nimam prav nobenega nadzora nad tem, kakšen bo izid moje trenutne stave
- ne morem spremeniti naključne in neodvisne narave izidov pri igrah na srečo
- pogosto sem izgubljal tudi, ko sem uporabil svoje najboljše strategije ali izkušnje